Brez avtomobila danes na žalost ne gre več, vsaj v Sloveniji, ki je značilna po razdrobljenosti prebivalstva in tukaj se pojavi problem javnega transporta. Čas je danes dragocen in nekje okvirno sem izračunal, da bi ob uporabi javnega transporta do mojega delovnega mesta potreboval tam nekje okoli dve uri. Seveda zopet odvisno od ure odhoda ob jutranjih in popoldanskih konicah bi bil čas prej okoli tri ure s predpostavko, da izberem avtobus. Obstaja tudi možnost vlaka, vendar je potrebno priti do železniške postaje, kar pomeni pešačenje okoli 5 km.
Se pravi: 2uri prevoz v službo + 9-10 ur službe+ 2 uri prevoz domov = 13 – 14 ur odsotnosti od doma.
Drugače povedano bi lahko opredelili: -odhod ob 5:00; -prihod v službo ob 7:00; -služba do 16:00-17:00; -prihod domov ob 18:00-19:00.
Vmes pa seveda nekako uporabiti črno magijo in spraviti otroka iz vrtca do 17:00, opraviti kakšen nakup, skuhati kosilo oz. bolje večerjo itd.
Potem se pa začnejo oglašati razni politiki, ki pravijo, da je avto luksuz in ga je potrebno kot takega tudi obdavčiti. Potem se oglašajo razni sociologi, psihologi in drugi, ki pravijo, da smo premalo časa z otroki in da otroci niso deležni prave vzgoje. Ja se strinjam, če si z otrokom lahko maksimalno uro ali dve na dan.
Torej, po mojem skromnem mnenju avto ni luksuz, avto je nuja. Luksuz pa postane, ko se začnemo zmišljevati in vrednost jeklenega konjička prestopi mejo 15.000 – 20.000 €, potem bi pa lahko uporabili progresivno mejo obdavčenja. Nekdo, ki si lahko privošči tako ali drugače vozilo, ki je večje, močnejše, z več opreme in je nasploh bolj prestižno in obenem praviloma tudi bolj onesnažuje, lahko plačuje tudi večje davke, ki bi jih pa država morala uporabiti kot subvencije in razvoj na ekološkem področju.
In za konec še en test vozila, ki je eden izmed bolj eko. Moj namen ni reklamiranje, vendar je ta test resnično simpatičen in predvsem drugačen. 